Razkrivamo nova imena: za koga so poslanci NSi preverjali, ali jim policija prisluškuje

Kot smo v začetku julija razkrili na N1, so kriminalisti mariborske policijske uprave zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ovadili štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi: Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata.

Ovadba naj bi se nanašala na nenapovedan nadzor članov Knovsa na Generalni policijski upravi (GPU) novembra 2023.

V tem nadzoru sta Tonin in Žakelj preverjala, ali policija prisluškuje kateri od petnajstih telefonskih številk, ki sta jih prinesla na GPU.

Poleg Tonina in Žaklja sta bila v nadzoru še poslanec Svobode Teodor Uranič in poslanec SD Predrag Baković, ki pa tega, čigave telefonske številke so na seznamu, nista vedela.

Na vprašanje, zakaj ne, je Baković odgovoril, da opozicija, ki ima v Knovsu večino, z določenimi informacijami o nadzoru članov komisije iz koalicije ni seznanjala, kot razlog je navajala bojazen, da bi podatki prišli do nadzorovanega organa ali pa v javnost.

Časovnica nadzora

Na seznamu telefonskih številk, ki ga je skupina Knovsa prinesla na GPU, so bile številke več članov Nove Slovenije in akterjev afere Dars, tudi številka nekdanjega predsednika uprave Darsa in bivšega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka.

Skupina Knovsa je šla v nenapovedan nadzor na Generalno policijsko upravo 7. novembra 2023. To je bilo dobra dva tedna po izbruhu afere Dars, dan po odstopu Valentina Hajdinjaka z mesta predsednika uprave Darsa in ko se je tudi že vedelo, da se s primerom ukvarja policija.

22. oktobra 2023 je namreč POP TV poročal o sumih korupcije, podkupovanja, kartelnega dogovarjanja in prirejanja javnih razpisov na Darsu. Nekaj dni kasneje, 27. oktobra 2023, je Valentin Hajdinjak na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ dejal, da je Dars policiji že dal zahtevano dokumentacijo in pojasnila. S funkcije predsednika uprave Darsa pa je pod težo ultimata nadzornega sveta – ali odstopi sam ali pa ga krivdno razrešijo – odstopil v popoldanskih urah 6. novembra 2023.

Na GPU so skupini Knovsa ob nenapovedanem nadzoru 7. novembra 2023 povedali, da policija nobeni od petnajsterice številk s seznama ne prisluškuje. Nato pa naj bi, kot smo poročali pred dnevi, Tonin Hajdinjaka o tem, da mu ne prisluškujejo, tudi obvestil.

Kriminalisti naj bi na to komunikacijo naleteli, ko so med hišno preiskavo zaradi afere Dars zasegli Hajdinjakov telefon.

Komunikacija v skupini, v kateri je bil tudi predsednik Knovsa?

Poleg tega naj bi po besedah naših virov komunikacija o ugotovitvah nadzora potekala v skupini na kriptirani aplikaciji, v kateri naj bi bilo več članov NSi.

Vendar pa naj vsi v skupini ne bi bili člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in zato ne bi smeli imeti dostopa do informacij, ki so pridobljene z aktivnostmi Knovsa.

Med člani skupine naj bi bil tudi predsednik Knovsa Janez Žakelj, ki bi glede na funkcijo moral opozoriti, da širjenje informacij iz nadzora Knovsa nepooblaščenim osebam ni dovoljeno.

Vprašali smo ga, ali drži informacija, da je bil v skupini, v kateri so se pojavile ugotovitve nadzora Knovsa, in ali je vedel, da naj bi Tonin obvestil Hajdinjaka, da mu policija ne prisluškuje.

"Ker naj bi v zvezi z nadzorom Knovsa potekal predkazenski postopek, v tem trenutku ne bi želel javno dajati svojih izjav oziroma komentarjev," nam je odgovoril Žakelj.

Obveščanje le v primeru nezakonitega prisluškovanja

Žakelj je sicer kot predsednik Knovsa v preteklosti večkrat poudaril, da komisija v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb pobudnike za preverjanje morebitnih prisluhov njihovim telefonom obvešča le, če v nadzoru ugotovi nezakonito prisluškovanje, ne pa tudi, če je bilo prisluškovanje zakonito ali če ga ni bilo.

33. člen omenjenega zakona je namreč jasen: "Če pobudnik navaja, da je bila z domnevno nezakonito uporabo nadzorovanih ukrepov kršena njegova pravica, komisija pa po opravljenem nadzoru ugotovi, da je bila v zvezi z uporabo nadzorovanih ukrepov v tem primeru ugotovljena nezakonitost, ga o tem obvesti."

Zato smo Žaklja vprašali tudi, kaj bi pomenilo, če je kdo od članov Knovsa pobudnika za nadzor obvestil o ugotovitvi, da mu policija ne prisluškuje, oziroma če je o tem seznanil še druge osebe, ki niso člani komisije. Tudi na ta vprašanja nam predsednik Knovsa ni odgovoril.

Nasprotujoči si izjavi Tonina v isti zadevi

Ko smo pred slabima dvema tednoma poročali, da naj bi bilo Toninovo obvestilo Hajdinjaku eden od dokazov policije v zadevi Knovs, je Matej Tonin za N1 povedal, da je pregledal vse komunikacije na svojem telefonu in da sporočila, s katerim bi Hajdinjaka obvestil o ugotovitvah nadzora, ni našel. Dodal je še, da se takšne komunikacije tudi ne spomni.

"A tudi, če bi mu sporočil, da mu policija ne prisluškuje, v tem ne vidim nič spornega. Če bi kogarkoli obvestil, da mu policija prisluškuje, pa bi bila to izdaja tajnosti in kaznivo dejanje," je v začetku julija za N1 dejal Tonin.

Toda na novinarski konferenci marca letos, na kateri so člani Knovsa iz vrst NSi javno sporočili, da so prav zaradi novembrskega nadzora na GPU v predkazenskem postopku – informacije o domnevnem Toninovem sporočilu Hajdinjaku pa tedaj še ni bilo v javnosti – je predsednik NSi govoril povsem drugače. Kot nezakonito je označil tudi to, če član Knovsa pobudnika nadzora obvesti, da mu policija ne prisluškuje.

"Zakon zelo jasno navaja, da lahko člani komisije o ugotovitvah obvestimo ljudi, ki so nas zaprosili za te podatke, samo v primeru, kadar ugotovimo nezakonitost uporabe prikritih preiskovalnih sredstev oziroma kadar bi ugotovili nezakonito prisluškovanje. Če pa ugotovimo, da gre za zakonito prisluškovanje, da za to obstaja sodna odredba, pa smo dolžni v skladu z zakonom molčati. Če ugotovimo, da se ne prisluškuje, smo prav tako v skladu z zakonom dolžni molčati," je pred slabimi štirimi meseci dejal Tonin. In dodal še, da so se člani Knovsa v tem primeru "vseh teh zakonskih dolžnosti absolutno držali".

Da je obveščanje pobudnika o ugotovitvi, da mu policija ne prisluškuje, sporno, je za N1 pred dnevi dejal tudi Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede v Ljubljani.

"Če je do takšnega obvestila prišlo, gre za zlorabo Knovsa," je izpostavil in poudaril, da komisija kot parlamentarno telo sistemsko nadzira obveščevalne in varnostne službe, da ne zlorabljajo prikritih preiskovalnih ukrepov, nikakor pa ni naloga komisije, da preverja, ali se morda izvajajo kakšni ukrepi zoper strankarske kolege.

Razkrivamo nova imena s seznama 15 telefonskih številk

Več o dejanskem namenu nadzora skupine Knovsa na GPU bi gotovo lahko razkrila informacija, kdo so lastniki 15 telefonskih številk, za katere je Tonina in Žaklja zanimalo, ali jim policija prisluškuje.

Na N1 smo se dokopali do dvanajstih imen. Večina lastnikov preverjanih telefonskih številk je bila tako ali drugače povezana z Darsom – bodisi je šlo za poslovne bodisi za upravljalske povezave, ali pa za strankarske in prijateljske odnose z akterji v aferi Dars ...

Poleg telefonske številke Hajdinjaka je bilo na seznamu več telefonskih številk vidnih članov NSi: glavnega tajnika Roberta Ilca, podpredsednika stranke in bivšega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, Julije Humar, ki je bila v času ministrovanja Jerneja Vrtovca tiskovna predstavnica ministrstva za infrastrukturo, Damijana Jaklina, ki je bil v času Hajdinjakovega vodenja Darsa v tej družbi vodja vzdrževanja, v prejšnjem mandatu pa Toninov državni sekretar na obrambnem ministrstvu.

Prav tako so, kot je že znano, člani Knovsa preverjali morebitno prisluškovanje Nini Zidar Klemenčič, ki je v času Hajdinjaka veljala za hišno odvetnico Darsa, in primorskemu poslovnežu Sebastjanu Vežnaverju, ki je s prodajo sodne stavbe državi zaslužil več milijonov evrov, bil pa naj bi tudi v osebnih in poslovnih stikih z enim od avtoprevoznikov iz afere Dars.

Na seznamu naj bi bila tudi telefonska številka Gašperja Bedenčiča. Konec oktobra 2023 so v oddaji Tarča razkrili, da naj bi Bedenčič v enem od Darsovih projektov potencialnemu ponudniku obljubljal posel, če bi bil ta pripravljen nekaj odstotkov odstopiti stranki NSi.

Portal Necenzurirano je tedaj poročal, da Bedenčič velja za prijatelja generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. In tudi številka Dolanca se je znašla na seznamu, ki sta ga v nadzoru na GPU predložila poslanca NSi.

Dolanc naj bi pobudo, da Knovs preveri morebitno prisluškovanje njegovemu telefonu, dal sam. Po 33. členu zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb lahko namreč vsak posameznik ali organizacija komisijo obvesti o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov in ji da pobudo za izvedbo nadzora.

Preverjali so tudi, ali policija prisluškuje šefu SDH

Po naših informacijah je skupina Knovsa 7. novembra 2023 preverjala tudi telefonske številke nekaterih oseb, ki pobude za to same niso dale.

Med njimi naj bi bila predsednik in član uprave SDH Žiga Debeljak in Janez Tomšič.

Da sta se znašla na seznamu, ki so ga člani Knovsa prinesli na GPU, naj bi Debeljak in Tomšič po informacijah N1 izvedela, ko ju je – tako kot lastnike vseh drugih telefonskih številk s tega seznama – policija v predkazenskem postopku zoper četverico poslancev NSi povabila na pogovor.

SDH se je sicer v vlogi lastnika Darsa takoj po izbruhu afere odločil za revizijo poslov Darsa.

Kot smo na N1 že poročali, se je na seznamu petnajstih telefonskih številk znašla tudi številka člana kabineta enega od aktualnih ministrov Gibanja Svoboda.

Zdaj smo se dokopali še do informacije, da gre za Klemna Babnika, vodjo kabineta finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je bil v času prejšnje vlade vodja kabineta takratnega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Toninu se to, da so bile na seznamu tudi osebe, ki same niso dale pobude za preverjanje morebitnega prisluškovanja svojim telefonom, ne zdi sporno.

Kot je povedal za N1, lahko po zakonu pobudo za nadzor da vsak posameznik (ali organizacija) – in to ne le, če sumi, da so nezakonito prisluškovali njemu, temveč tudi če sumi, da so nezakonito prisluškovali komu drugemu.

Ob tem se sicer postavlja vprašanje, ali niso določenih oseb na seznam za preverjanje morebitnega prisluškovanja dali člani Knovsa iz vrst NSi kar sami.

Policija: Sum kaznivega dejanja ugotovljen naknadno

Poslanci NSi, zoper katere je bila vložena kazenska ovadba, poudarjajo, da so pri nadzoru na policiji ravnali zakonito in v skladu s parlamentarno prakso.

Kot je dejal Tonin, zato tudi pričakujejo, da bo tožilstvo ovadbo zavrglo. Predkazenski postopek zoper njih ovadeni poslanci NSi opisujejo kot zlorabo policije za boj proti opoziciji, kar pa policija odločno zanika.

Da so ravnali zakonito, po navedbah ovadenih poslancev NSi potrjuje tudi dejstvo, da policija ob izvedbi nadzora ni imela nobenih pripomb in da nadzora ni zavrnila, čeprav ji 27. člen zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb to omogoča.

Generalno policijsko upravo smo vprašali, zakaj tega niso storili. Policija je navedla dva ključna razloga, da lahko po zakonu predlaga odlog nadzora: "Če bi izvedba nazora in seznanitev nadzornikov z izvajanimi nadzorovanimi ukrepi, ki se izvajajo zoper določeno osebo, resno ogrozila uspešen potek predkazenskega postopka, ki še ni zaključen. Ali pa, če obstaja resna nevarnost, da bi bilo z izvedbo nadzora ogroženo življenje ljudi."

V trenutku Knovsovega nadzora pogoji za odložitev dajanja podatkov komisiji po 27. členu omenjenega zakona niso bili izpolnjeni in zato policija odloga nadzora ni predlagala, so za N1 povedali na GPU.

Ob tem so dodali: "Glede na takrat poznane okoliščine je bil nadzor Knovsa v času njegovega izvajanja zakonit. Naknadno so bile ugotovljene nove okoliščine, ki so kazale na razloge za sum, da je bilo v okviru nadzora storjeno kaznivo dejanje. Zato je bila uvedena kriminalistična preiskava, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo. Preiskava je potrdila utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kar je privedlo do vložitve kazenske ovadbe."

Na GPU so tudi zapisali, da policija komisiji ni posredovala podatkov, ki bi v času nadzora lahko ogrozili potek kateregakoli predkazenskega postopka, v okviru katerega so se izvajali prikriti preiskovalni ukrepi.